/uploads/1/3/5/8/13587318/otrok_gre_prvic_od_doma.pdf
Q:
Spoštovani,
moja Lana obiskuje vrtec, otroci v skupini so stari od 3-4 leta. Letos spomladi se bodo prvič odpravili na "vrtec v naravi", ki bo trajal 2 noči oz. 3 dni. Hči je sicer nekajkrat že prespala pri babici za eno noč, bolj po sili razmer, ker sva bila starša odsotna, vendar ji tam ni pretirano všeč. Ni sicer jokala, vendar je še vedno veliko raje doma, saj je na naju precej navezana.
Vrtec sicer sprejema, vem, da se ima tam lepo, ko tja enkrat pride, da se z otroki in vzgojiteljico razume, ampak bi vsako jutro tudi še raje ostala doma ali pri babici.
Vzgojiteljica v vrtcu pravi, naj jo na izlet kar vpišemo, da ji bo to gotovo koristilo. Zanima me, na kakšen način in zakaj naj bi večdnevna odsotnost od staršev otrokom koristila? Ali otroci ne krepijo samostojnosti ravno v okolju, kjer se počutijo varne?
Glede na to, da niti ne mara spati drugje, se tudi sprašujem, kako bo preživela kar dve noči stran od naju. Zvečer se vedno skupaj crkljamo, beremo pravljice in ponavadi sobo zapustiva šele, ko zaspi. Tudi ponoči se hči včasih tudi zbudi, včasih tudi v joku, ko verjetno sanja, in takrat se pride potolažit k meni. Kako bo to videti na "počitnicah?"
Tudi drugi starši otrok v skupini imajo pomisleke, zato res ne vem, kaj naj naredim. Ne želim biti ena tistih staršev, ki svoje otroke zavijajo v vato, po drugi strani pa mi bo zelo hudo, če se bo izkazalo, da je bilo to za mojo hči preveč stresno.
Hvala za odgovor,
zaskrbljena mami
A:
Zaskrbljena mamica pozdravljena,
Hčerkin odhod na počitnice je odhod na od doma za tri dni in ne zapuščanje doma za vedno. Na počitnicah bo tako zaposlena, da bo po vsej verjetnosti uživala in ne bo imela časa za razmišljanje o vas in vaših skrbeh. Četudi imate pomisleke, vaših strahov ne prenašajte na otroka. Povsem normalno je, da imate kot mama ločitveno stisko, a naredite vse, kar je v vaši moči, da jo ne prenašate na hčerko. Še posebej, če pravite, da je bolj »zapečkarica«. Če pa ste tudi sami takšni, da se radi crkljate doma, ne morete od svoje punčke pričakovati, da bo vaše nasprotje.
Moram priznati, da se tudi meni zdi 3 leta kar zgodaj za prve vrtčevske počitnice. Vrtci ponavadi prakticirajo letovanja, zimovanja, jesenski obisk kmetije ali kaj podobnega s predšolskimi otroki, torej tistimi, ki naslednje leto odhajajo v šolo. Vendar pa sem hkrati prepričana, da vaš vrtec tega ne bi organiziral, če bi s takšnim načinom izvedbe letovanja imel slabe izkušnje.
Mislim, da nas starše ob prvem »vrtcu v naravi« spremljajo podobni občutki kot takrat, ko svojega malčka prvič peljemo v vrtec: »Kako bo zmogel tisto in ono?, Kaj če ga ne bodo nič potolažili? Kako ga bodo uspavali?…« Se spominjate teh občutkov? In s kakšnimi občutki peljete otroka v vrtec danes? Otroci se v vrtcu navežejo na odrasle osebe, ki jim zaupajo in to je tudi razlog, da se v vrtcu počutijo dobro. In podobno je na letovanju. Na letovanje ne gredo s povsem neznanimi ljudmi, pač pa njim pomembnimi odraslimi (vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, študentka,…), katerim vaša deklica zaupa.
KAKO PRIPRAVIMO OTROKA NA POČITNICE BREZ PRISOTNOSTI STARŠEV?
- Najprej se pozanimajte v vrtcu, kako bodo počitnice potekale, saj boste tako tudi sami otroku počitnice predstavili v bolj realni sliki. Ponavadi so organizirani roditeljski sestanki. Tam povprašajte prav vse, kar vas zanima in teži – tudi to, kako zgleda ponoči, če so otroci navajeni hoditi še v posteljo k staršem.
- V vrtcu se otroci o letovanju pogovarjajo spontano, med igro, kot tudi tako usmerjeno, kar pomeni, da vzgojiteljica vodi pogovor o tem, pokaže fotografije izpred prejšnjih let, pokaže kakšen filmček in natančno predstavi, kaj bodo počeli. Oboje je psihološka priprava, kjer otrok dobiva zaupanje v prihajajočo situacijo.
- Otroka ne ustrahujte. Izogibajte se temu, da bi ji razlagali, kako tam ne bo mamice, kako mamica ne bo morala priti in podobno.
- Na otroka ne prenašajte svojih strahov in ostalih čustev. Ne sprašujte jo, »ali me boš pogrešala tako kot bom jaz tebe«. Izrazite pa pozitivna čustva kot na primer veselje, da bo uživala in se imela krasno s svojimi prijateljčki.
- Potovalko pripravite skupaj: otrok bo bolj sproščen samozavesten, če bo vedel, kaj ima s seboj in kje v potovalki lahko to najde. Delo mu olajšate, če mu za vsak dan posebej pripravite svojo vrečko perila in jih označite z dnevi. Če otrok ni navajen, da se sam preoblači, lahko skupaj na listek tudi narišete potek preoblačenja.
- Telefoni naj ostanejo doma, v torbo pa ji dajte manjšo družinsko sliko ali nekaj posebnega za spominček ( npr. kamenček, prstanček, zapestnica, zlatnik, amulet, …).
- Napišite pismo, ki ga vzgojiteljica na letovanju prebere otroku.
- Organizirajte družinski izlet in si skupaj oglejte kraj, kamor gredo letovati. Tako bo otrok imel še bolj konkretno predstavo, kam gre in včasih je to dovolj, da se otrok opogumi.
- Otroku pokažite stare fotografije vaše šole v naravi ali drugega podobnega šolskega izleta. Na spletu lahko poiščete spletne strani letovišča, ali pa pobrskajte, če obstajajo kakšne arhivske fotografije vrtca na tej lokaciji.
KAKO PRIPRAVIMO SEBE, KO GRE OTROK NA POČITNICE BREZ NAS?
Včasih je ločitev težja za starše kot za otroke. Starši smo polni dvomov in strahov, predvsem, kako bodo naši otroci zmogli »preživeti« nekje, kjer ne bo nekoga, ki bi skrbel izključno zanj in kako bo deloval v povsem neznanem okolju. Nekatere skrbi, kako bo prespal noč, druge skrbi, ali bo sploh kaj jedel, tretje skrbi, ali mu bo uspelo ostati suh tudi čez noč. Vzgojiteljice stvarem strežejo drugače, a prav nič manj ljubeče ali strokovno. Ne pozabimo, da so naši otroci zelo prilagodljivi.
Kadar se starši ne pomirijo in jih pesti nervoza in pretirana skrb, govorimo o ločitveni stiski s strani staršev. Za občutkom krivde, ker nismo ob otroku ali ker smo jih kar »pustili v neznano«, se lahko skrivajo tudi druge resnice: pretirana navezanost na otroka, ubadanje z njim in skrb zanj, je lahko način, da se oddaljujemo od drugih odgovornosti, ali pa je to način, s katerim polnimo lastno praznino, odlagamo vlaganje v partnerske ali prijateljske odnose, odlagamo poklicno kariero,… Prepoznajte svoje občutke in jih ne izrabljajte za obrambne mehanizme. Kako si lahko pomagamo starši?
- Dovolite si čutiti zaskrbljenost, strah, negotovost, a kot rečeno, teh čustev ne prenašajte na otroka.
- Ne le v času, ko je vaš otrok na počitnicah, tudi sicer je največ, kar lahko naredite za svoje duševno zdravje to, da si vzamete čas zase: pa naj gre le za sprehod po gozdu v bližini vašega doma, klepet z znanko po telefonu, branje knjige v spalnici, shopping, kino ali masaža. V času odsotnosti vašega otroka se okupirajte s prijetnim »delom«: že vnaprej načrtujte obisk prijateljice, ki je že dolgo niste videli, privoščite si čas zase brez občutkov krivde. Ne dovolite si, da se prestopate po domu.
- V času otrokove odsotnosti si pišite dnevnik (zvezek, blog, skicirka, fotoreportaža) in si ob prihodu deklice domov izmenjajte trenutke.
- Ne pozabite: separacija je del navezanosti - bolj ko boste otroka delili z drugimi odraslimi (babice, prijateljice, tete,…), bolj bo vaš otrok pridobival občutek za skupnost in občutek, da je svet okoli njega varen. Le takšen otrok pa lahko zdravo uživa v raziskovanju in razvijanju lastne identitete.
Seveda se lahko odločite, da deklice letos še ne boste prijavili na letovanje. Možnost boste imeli tudi naslednje leto in morda se v tem letu vaša deklica razvije tako, da tudi vi razvijete zaupanje vanjo in jo naslednje leto brez strahu pošljete na počitnice.
Upoštevajte tudi otrokovo željo – a pridobite njen odgovor na primeren način. Če boste vsa prestrašena vprašala, če si res ne želi na letovanje, vam bo zagotovo pritrdila. Včasih je bolje, da otroka povpraša druga osebe, ne ravno mamica. Že očetje so boljši, ali pa vzgojiteljica.
V čem takšne počitnice služijo otrokom? Ne bom vam naštevala veliko prednosti in malo pomanjkljivosti, ker težko najdem mejo med tem, da vrtci organizirajo letovanja zato, ker je staršem to všeč in tem, da bi otrokom to zelo koristilo. Zagotovo prinaša izkušnjo samostojnosti in preizkus zrelosti. Ko se je naš petletni Matic vrnil iz petdnevnega zimovanja z vrtcem, se mi je zdel nekoliko bolj zrel: nisem ga še slišala s takšnim ponosom pripovedovati, kako se učil smučati, kako je bilo naporno, a so zdržali, kako ni nič hudega, če padeš – se pač pobereš, kako se je vsak večer stušil (doma nad tuširanjem ni ravno navdušen), …. In od kar se je vrnil z zimovanja, zjutraj vedno pospravi posteljo brez mojega opomina. In če ne drugega, je bilo vredno vsaj zaradi tega J
Alenka Žavbi, mag. socialne pedagogike
Q:
Spoštovani,
moja Lana obiskuje vrtec, otroci v skupini so stari od 3-4 leta. Letos spomladi se bodo prvič odpravili na "vrtec v naravi", ki bo trajal 2 noči oz. 3 dni. Hči je sicer nekajkrat že prespala pri babici za eno noč, bolj po sili razmer, ker sva bila starša odsotna, vendar ji tam ni pretirano všeč. Ni sicer jokala, vendar je še vedno veliko raje doma, saj je na naju precej navezana.
Vrtec sicer sprejema, vem, da se ima tam lepo, ko tja enkrat pride, da se z otroki in vzgojiteljico razume, ampak bi vsako jutro tudi še raje ostala doma ali pri babici.
Vzgojiteljica v vrtcu pravi, naj jo na izlet kar vpišemo, da ji bo to gotovo koristilo. Zanima me, na kakšen način in zakaj naj bi večdnevna odsotnost od staršev otrokom koristila? Ali otroci ne krepijo samostojnosti ravno v okolju, kjer se počutijo varne?
Glede na to, da niti ne mara spati drugje, se tudi sprašujem, kako bo preživela kar dve noči stran od naju. Zvečer se vedno skupaj crkljamo, beremo pravljice in ponavadi sobo zapustiva šele, ko zaspi. Tudi ponoči se hči včasih tudi zbudi, včasih tudi v joku, ko verjetno sanja, in takrat se pride potolažit k meni. Kako bo to videti na "počitnicah?"
Tudi drugi starši otrok v skupini imajo pomisleke, zato res ne vem, kaj naj naredim. Ne želim biti ena tistih staršev, ki svoje otroke zavijajo v vato, po drugi strani pa mi bo zelo hudo, če se bo izkazalo, da je bilo to za mojo hči preveč stresno.
Hvala za odgovor,
zaskrbljena mami
A:
Zaskrbljena mamica pozdravljena,
Hčerkin odhod na počitnice je odhod na od doma za tri dni in ne zapuščanje doma za vedno. Na počitnicah bo tako zaposlena, da bo po vsej verjetnosti uživala in ne bo imela časa za razmišljanje o vas in vaših skrbeh. Četudi imate pomisleke, vaših strahov ne prenašajte na otroka. Povsem normalno je, da imate kot mama ločitveno stisko, a naredite vse, kar je v vaši moči, da jo ne prenašate na hčerko. Še posebej, če pravite, da je bolj »zapečkarica«. Če pa ste tudi sami takšni, da se radi crkljate doma, ne morete od svoje punčke pričakovati, da bo vaše nasprotje.
Moram priznati, da se tudi meni zdi 3 leta kar zgodaj za prve vrtčevske počitnice. Vrtci ponavadi prakticirajo letovanja, zimovanja, jesenski obisk kmetije ali kaj podobnega s predšolskimi otroki, torej tistimi, ki naslednje leto odhajajo v šolo. Vendar pa sem hkrati prepričana, da vaš vrtec tega ne bi organiziral, če bi s takšnim načinom izvedbe letovanja imel slabe izkušnje.
Mislim, da nas starše ob prvem »vrtcu v naravi« spremljajo podobni občutki kot takrat, ko svojega malčka prvič peljemo v vrtec: »Kako bo zmogel tisto in ono?, Kaj če ga ne bodo nič potolažili? Kako ga bodo uspavali?…« Se spominjate teh občutkov? In s kakšnimi občutki peljete otroka v vrtec danes? Otroci se v vrtcu navežejo na odrasle osebe, ki jim zaupajo in to je tudi razlog, da se v vrtcu počutijo dobro. In podobno je na letovanju. Na letovanje ne gredo s povsem neznanimi ljudmi, pač pa njim pomembnimi odraslimi (vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, študentka,…), katerim vaša deklica zaupa.
KAKO PRIPRAVIMO OTROKA NA POČITNICE BREZ PRISOTNOSTI STARŠEV?
- Najprej se pozanimajte v vrtcu, kako bodo počitnice potekale, saj boste tako tudi sami otroku počitnice predstavili v bolj realni sliki. Ponavadi so organizirani roditeljski sestanki. Tam povprašajte prav vse, kar vas zanima in teži – tudi to, kako zgleda ponoči, če so otroci navajeni hoditi še v posteljo k staršem.
- V vrtcu se otroci o letovanju pogovarjajo spontano, med igro, kot tudi tako usmerjeno, kar pomeni, da vzgojiteljica vodi pogovor o tem, pokaže fotografije izpred prejšnjih let, pokaže kakšen filmček in natančno predstavi, kaj bodo počeli. Oboje je psihološka priprava, kjer otrok dobiva zaupanje v prihajajočo situacijo.
- Otroka ne ustrahujte. Izogibajte se temu, da bi ji razlagali, kako tam ne bo mamice, kako mamica ne bo morala priti in podobno.
- Na otroka ne prenašajte svojih strahov in ostalih čustev. Ne sprašujte jo, »ali me boš pogrešala tako kot bom jaz tebe«. Izrazite pa pozitivna čustva kot na primer veselje, da bo uživala in se imela krasno s svojimi prijateljčki.
- Potovalko pripravite skupaj: otrok bo bolj sproščen samozavesten, če bo vedel, kaj ima s seboj in kje v potovalki lahko to najde. Delo mu olajšate, če mu za vsak dan posebej pripravite svojo vrečko perila in jih označite z dnevi. Če otrok ni navajen, da se sam preoblači, lahko skupaj na listek tudi narišete potek preoblačenja.
- Telefoni naj ostanejo doma, v torbo pa ji dajte manjšo družinsko sliko ali nekaj posebnega za spominček ( npr. kamenček, prstanček, zapestnica, zlatnik, amulet, …).
- Napišite pismo, ki ga vzgojiteljica na letovanju prebere otroku.
- Organizirajte družinski izlet in si skupaj oglejte kraj, kamor gredo letovati. Tako bo otrok imel še bolj konkretno predstavo, kam gre in včasih je to dovolj, da se otrok opogumi.
- Otroku pokažite stare fotografije vaše šole v naravi ali drugega podobnega šolskega izleta. Na spletu lahko poiščete spletne strani letovišča, ali pa pobrskajte, če obstajajo kakšne arhivske fotografije vrtca na tej lokaciji.
KAKO PRIPRAVIMO SEBE, KO GRE OTROK NA POČITNICE BREZ NAS?
Včasih je ločitev težja za starše kot za otroke. Starši smo polni dvomov in strahov, predvsem, kako bodo naši otroci zmogli »preživeti« nekje, kjer ne bo nekoga, ki bi skrbel izključno zanj in kako bo deloval v povsem neznanem okolju. Nekatere skrbi, kako bo prespal noč, druge skrbi, ali bo sploh kaj jedel, tretje skrbi, ali mu bo uspelo ostati suh tudi čez noč. Vzgojiteljice stvarem strežejo drugače, a prav nič manj ljubeče ali strokovno. Ne pozabimo, da so naši otroci zelo prilagodljivi.
Kadar se starši ne pomirijo in jih pesti nervoza in pretirana skrb, govorimo o ločitveni stiski s strani staršev. Za občutkom krivde, ker nismo ob otroku ali ker smo jih kar »pustili v neznano«, se lahko skrivajo tudi druge resnice: pretirana navezanost na otroka, ubadanje z njim in skrb zanj, je lahko način, da se oddaljujemo od drugih odgovornosti, ali pa je to način, s katerim polnimo lastno praznino, odlagamo vlaganje v partnerske ali prijateljske odnose, odlagamo poklicno kariero,… Prepoznajte svoje občutke in jih ne izrabljajte za obrambne mehanizme. Kako si lahko pomagamo starši?
- Dovolite si čutiti zaskrbljenost, strah, negotovost, a kot rečeno, teh čustev ne prenašajte na otroka.
- Ne le v času, ko je vaš otrok na počitnicah, tudi sicer je največ, kar lahko naredite za svoje duševno zdravje to, da si vzamete čas zase: pa naj gre le za sprehod po gozdu v bližini vašega doma, klepet z znanko po telefonu, branje knjige v spalnici, shopping, kino ali masaža. V času odsotnosti vašega otroka se okupirajte s prijetnim »delom«: že vnaprej načrtujte obisk prijateljice, ki je že dolgo niste videli, privoščite si čas zase brez občutkov krivde. Ne dovolite si, da se prestopate po domu.
- V času otrokove odsotnosti si pišite dnevnik (zvezek, blog, skicirka, fotoreportaža) in si ob prihodu deklice domov izmenjajte trenutke.
- Ne pozabite: separacija je del navezanosti - bolj ko boste otroka delili z drugimi odraslimi (babice, prijateljice, tete,…), bolj bo vaš otrok pridobival občutek za skupnost in občutek, da je svet okoli njega varen. Le takšen otrok pa lahko zdravo uživa v raziskovanju in razvijanju lastne identitete.
Seveda se lahko odločite, da deklice letos še ne boste prijavili na letovanje. Možnost boste imeli tudi naslednje leto in morda se v tem letu vaša deklica razvije tako, da tudi vi razvijete zaupanje vanjo in jo naslednje leto brez strahu pošljete na počitnice.
Upoštevajte tudi otrokovo željo – a pridobite njen odgovor na primeren način. Če boste vsa prestrašena vprašala, če si res ne želi na letovanje, vam bo zagotovo pritrdila. Včasih je bolje, da otroka povpraša druga osebe, ne ravno mamica. Že očetje so boljši, ali pa vzgojiteljica.
V čem takšne počitnice služijo otrokom? Ne bom vam naštevala veliko prednosti in malo pomanjkljivosti, ker težko najdem mejo med tem, da vrtci organizirajo letovanja zato, ker je staršem to všeč in tem, da bi otrokom to zelo koristilo. Zagotovo prinaša izkušnjo samostojnosti in preizkus zrelosti. Ko se je naš petletni Matic vrnil iz petdnevnega zimovanja z vrtcem, se mi je zdel nekoliko bolj zrel: nisem ga še slišala s takšnim ponosom pripovedovati, kako se učil smučati, kako je bilo naporno, a so zdržali, kako ni nič hudega, če padeš – se pač pobereš, kako se je vsak večer stušil (doma nad tuširanjem ni ravno navdušen), …. In od kar se je vrnil z zimovanja, zjutraj vedno pospravi posteljo brez mojega opomina. In če ne drugega, je bilo vredno vsaj zaradi tega J
Alenka Žavbi, mag. socialne pedagogike